#Kmetijstvo #GreenhouseFarming #PestManagement #SustainableAgriculture #Eco-FriendlyPractices #AgriculturalInnovation #CropProtection #EnvironmentalImpact #MeshTechnology #ThripsControl
V nedavni študiji, ki so jo izvedli Tokumaru et al. (2024) je bila raziskana učinkovitost rdečih, belih, črnih in kombiniranih barvnih mrež pri odvračanju resarjev od škodljive valižanske čebule (sorte Red Toga). Rezultati laboratorijskih in terenskih poskusov so pokazali večjo učinkovitost rdeče mreže pri zatiranju tripsov v primerjavi z drugimi barvami. Poleg tega so poljski poskusi pokazali zmanjšanje uporabe pesticidov za 25-50 % v posevkih čebule, ki so delno ali v celoti pokriti z rdečo mrežo, v primerjavi z nepokritimi polji.
Škodljivci predstavljajo velik izziv za vrtnarje in kmete po vsem svetu, saj se za zatiranje škodljivcev pogosto uporabljajo sintetični pesticidi. Vendar razširjena uporaba pesticidov prispeva k degradaciji okolja in razvoju škodljivcev, odpornih na pesticide. Valižanska sorta čebule Kujo negi, uporabljena v poskusih, je tradicionalna zelenjava v kjotski regiji, kar poudarja pomen raziskave za lokalne kmetijske prakse.
Medtem ko konvencionalne črne, bele ali modre mrežaste strukture služijo kot fizične ovire proti vdoru žuželk, so raziskovalci s Kjotskega prefekturnega inštituta za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter Univerze v Tokiu odkrili, da je barva mreže lahko ključni dejavnik pri odvračanju škodljivcev. Profesor Masami Shimada s podiplomske šole za kmetijstvo in biološke vede na Univerzi v Tokiu je poudaril koncept »optičnega zatiranja škodljivcev«, ki izkorišča barvni vid žuželk za učinkovito odganjanje škodljivcev.
Študija se je osredotočila na tripse, zlasti Thrips tabaci, ki je znan po svoji odpornosti na pesticide in obsežni škodi na pridelkih po vsem svetu. S preizkušanjem različnih barvnih kombinacij rdeče mreže in različnih velikosti očes so raziskovalci ugotovili, da so mreže iz rdečih vlaken boljše od črnih ali belih pri preprečevanju okužbe s tripsom. Poleg tega so rdeče mrežaste strukture pokazale izboljšano prezračevanje, zmanjšanje tveganja glivičnih okužb in optimizacijo izpostavljenosti sončni svetlobi ter s tem izboljšanje rastnih pogojev za pridelke.
Sprejetje rastlinjakov z rdečo mrežo predstavlja obetavno rešitev za trajnostno zatiranje škodljivcev v kmetijstvu. Čeprav so sprva dražje, rdeče mreže nudijo dolgoročne gospodarske koristi in okoljske prednosti z zmanjšanjem odvisnosti od pesticidov in spodbujanjem ekološkega ravnovesja. Kot predvideva profesor Shimada, lahko prihodnji napredek v mrežni tehnologiji še poveča učinkovitost in vzdržljivost ter utira pot široki uporabi ekološko ozaveščenih kmetijskih praks.