Evropska komisija si je v okviru strategije od kmetij do vilic postavila cilj, da bo do leta 25 vsaj 2030 % kmetijskih zemljišč v EU v ekološkem kmetijstvu. To je pomemben element evropskega zelenega dogovora. Doseganje tega cilja bo zahtevalo razvoj in razširjanje novih ekoloških kultivarjev, projekt LIVESEED (izboljšanje učinkovitosti ekološkega kmetijstva s spodbujanjem prizadevanj za ekološko seme in vzrejo rastlin po vsej Evropi), ki ga financira EU, pa je želel to podpreti z reševanjem vprašanja razpoložljivosti ekoloških semen. in kakovost z različnih zornih kotov, od tržnih vidikov do regulacije. Projekt, ki se je začel leta 2017, je združil 48 organizacij iz 18 evropskih držav, vključno z raziskovalci rastlin, rejci poljščin, proizvajalci semen, ekološkimi združenji in trgovci na drobno.
Novi pristopi
Eden od vključenih raziskovalcev je Edwin Nuijten, rastlinski znanstvenik pri De Beersche Hoeve na Nizozemskem, ki je vodil del delovnega načrta, ki se je osredotočil na to, kako lahko različni pristopi vzreje podpirajo in krepijo drug drugega. »Vreja ni samo pridelava najboljše rastline za najboljše polje, ampak je tudi proces, upoštevati moramo tudi družbene vidike,« pravi. Cilj LIVESEED-a je bil združiti najboljše elemente različnih pristopov žlahtnjenja rastlin.
Konzorcij je opredelil štiri posebne pristope, ki se imenujejo ekosistemski, skupnostni, lastni in korporativni. Pristopi, ki temeljijo na ekosistemih, preučujejo, kako pridelek vpliva na okoliško okolje in lahko prispeva k njemu. Pristopi, ki temeljijo na skupnosti, imajo močno povezavo med rejcem in pridelovalci, ki jim želijo povečati družbeno vrednost. Pristopi, ki temeljijo na lastnostih, zasledujejo širše družbene koristi z izboljšanjem posebnih lastnosti, kot je povečanje koncentracije esencialnih vitaminov v pridelkih, medtem ko pristopi, ki temeljijo na podjetjih, poskušajo povečati dobiček in zmanjšati stroške. "Vse to temelji na vrednosti, vendar so njihove vrednote različne," dodaja Nuijten. "To ne pomeni, da so nekatere vrednote boljše od drugih, ampak se sprašujemo, kako jih lahko povežemo, da se med seboj krepijo ter izboljšajo ekološko in socialno odpornost."
Platforma znanja
Konzorcij je zbral informacije o tehnikah vzreje in objavil številne raziskovalne prispevke. Z več kot 800 ekološkimi kmeti so se posvetovali o različnih vidikih, povezanih z vzrejo rastlin in trgi s semeni, LIVESEED pa je prispeval k širitvi platforme znanja o ekoloških kmetijah s posebnim razdelkom o teh temah. Projekt LIVESEED je razvil tudi bazo usmerjevalnikov na ravni EU, ki dobaviteljem semena omogoča vnos ponudb v druge nacionalne baze podatkov z enim vnosom.
Ekipa zdaj dela na implementaciji svojih ugotovitev, pripravlja smernice za izvajanje kombiniranega pristopa vzreje. Situacija je akutna, saj je razvoj novih sort pridelkov počasen proces, zato morajo rejci ukrepati zdaj, da se pripravijo na kmetijske izzive v prihodnosti, kot so strožje omejitve uporabe pesticidov in spreminjajoče se podnebje. Poleg tega, ugotavlja Nuijten, kmetje in potrošnike ogrožajo motnje delovanja na trgu za vzrejo rastlin in semen. »Če pogledate konvencionalno vzrejo, na trgu vsakega sadja in zelenjave obvladujeta dve ali tri podjetja. Če eno podjetje prekine svoj rejski program, so kmetje v celoti odvisni od drugega.
"Tudi za konvencionalno kmetijstvo stanje ni vzdržno," pojasnjuje. »Ekološka vzreja semen in rastlin lahko ponudi priložnost za razmišljanje o bolj trajnostnih pristopih vzreje. Razviti moramo še veliko novih alternativ, zato je ta vir uporaben za vse kmete,« pravi Nuijten. »Pogosto se govori, da je ekološka hrana predraga, vendar bi lahko rekli, da je običajna hrana prepoceni – upoštevajte skrite stroške in pojavi se drugačna slika.«