Domača zelenjava iz rastlinjakov je pripravljena na izvozni pohod v Evropo. To izhaja iz izjave vodje Rosselkhoznadzorja Sergeja Dankverta. Po njegovih besedah pridelava zelenjave v rastlinjakih v državah EU zaradi visokih cen energentov postaja nerentabilna in ekonomsko nekonkurenčna. V Rusiji se intenzivno razvija, kar pomeni, da ostane le še vzpostavitev dobave sosedom na celini.
Stari svet, ki trpi zaradi suše in visokih cen, lahko zamiži na oči pred sankcijami
Leta 2021 je Rusija samo v Evropo, vključno z evropskimi državami, dobavila 2.5 tisoč ton kumar. In zdaj obstajajo ovire v obliki transportnih omejitev in dražje logistike: če je prej avto stal 3-3.5 tisoč evrov, zdaj 12 tisoč evrov, je dejal Dankvert. Medtem pa so takšne količine blede v primerjavi s 5.5 milijona ton uvoza sadja in zelenjave, ki je po podatkih Rosselkhoznadzorja vstopila v Rusko federacijo v sedmih mesecih leta 2022.
Tudi v cenovnem smislu je slika okvirna: leta 2021 je Rusija v tujino prodala za 818 milijonov dolarjev zelenjave, na primer žita – za 11,092 milijard dolarjev. Šlo je predvsem za krompir, kumare, paradižnik, čebulo, korenje, belo zelje in cvetačo, stročnice. Največje prejemnice so bile Turčija, Pakistan, Italija in Belorusija.
"Izjava vodje Rosselkhoznadzorja je v veliki meri situacijska: trenutno je v Evropi nenormalno vroče poletje, kar povzroča težave pri vzdrževanju lokalne pridelave zelenjave, zlasti rastlinjakov," pravi Nikita Maslennikov, vodilni strokovnjak pri Center za politične tehnologije. – Toda to so začasne težave in ne bi trdil, da resno in trajno uničijo toplogredno gospodarstvo EU. Evropejci bodo zagotovo kos. Seveda je v jesensko-zimskem obdobju vzdrževanje rastlinjakov veliko dražje. Še posebej ob predvidenih cenah plina 4,000 dolarjev za tisoč kubičnih metrov.«
Toda ali je Rusija sama sposobna dramatično povečati izvoz zelenjave, tudi v druge regije? Čez nekaj časa morda, trenutno pa komaj. Panoga je še vedno odvisna od dobave uvoženih semen, opreme, tehnologij in materialov, s katerimi so težave. Na primer, rastlinjaki zahtevajo poseben premaz, ki prepušča ultravijolične žarke. Še eno vprašanje - kje prodati? Zelenjava je občutljivo, hitro pokvarljivo blago, zato je treba zgraditi poti, ki jo bodo hitro pripeljale do končnega potrošnika. V paketih se lahko hrani največ teden in pol. Skladno s tem, trdi Maslennikov, se krog potencialnih prejemnikov zoži na Turčijo, Kazahstan, deloma Kirgizistan in Belorusijo. Tadžikistan, ki ima tri obilne pridelke paradižnikov na odprtem terenu na leto, ne potrebuje zastonj naših toplogrednih paradižnikov.
Anatolij Tihonov, direktor Centra za agrobiznis in prehransko varnost na Visoki šoli za korporativno upravljanje RANEPA, na stvari gleda drugače. Zdaj bo po njegovih besedah hladilnik narekoval svoje pogoje v Evropi. Kmetijski pridelki se dražijo zaradi suše, požarov in posledic gospodarskih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenjava odprte zemlje umira. V Italiji padec proizvodnje pri različnih kmetijskih pridelkih dosega 45 %, velike izgube pričakujejo pri sončnicah, oljkah, krompirju, melonah po vsej EU. Pod temi pogoji obstaja velika verjetnost, da bodo morali Evropejci zaprositi Rusijo za dobavo dela pridelka. Politiki lahko pred tem zatiskajo oči, podjetja pa bodo obšla sankcije in kupovala hrano, da bi nahranila prebivalstvo in zmanjšala socialne napetosti ob visoki inflaciji hrane.
»Lani smo prejeli več kot 1.4 milijona ton zelenjave, v celoti se preskrbimo s kumarami, približno 80% paradižniki. V državi deluje 400 rastlinjakov, še 50 jih gradijo,« pravi Tihonov. – In imamo presežek za izvoz. Rastlinjak deluje na soncu ali na dodatni umetni osvetlitvi in ogrevanju. V Evropi so cene energije previsoke, mineralna gnojila, ki se uporabljajo v rastlinjakih, so se desetkrat podražila, kupna moč prebivalstva pa upada. Glede na to bodo ruski izdelki precej konkurenčni in bodo lahko nadomestili upadajoče količine evropske proizvodnje.«
Rusija ima vse vire (od zemlje in gnojil do zainteresiranih kmetij), da nasiči evropski trg s svojo zelenjavo, pravi Mikhail Oganezov, specialist na oddelku za strateške raziskave pri Total Research. Po njegovem mnenju dejavnik sankcij ne igra posebne vloge, saj so prehranski izdelki, z redkimi izjemami, umaknjeni iz omejitev. Teoretično se torej dobava lahko začne že jutri. Za povečanje izvoza pa je treba najprej v celoti rešiti probleme domače potrošnje. Kot ugotavlja Oganezov, uvožene paradižnike in kumare še vedno pripeljejo v Rusijo, medtem ko bi morala obstajati zaloga lastnih izdelkov - s primernim odnosom in naložbami. Toda na severovzhodu države je ta zelenjava 3-4 krat dražja kot v Moskvi, Sankt Peterburgu in drugih velemestih.
Vir: https://www.mk.ru