Krasnodarsko okrajje je ena od treh vodilnih regij v proizvodnji rastlinskih proizvodov zaščitenih tal. Delež uvožene komponente v rastlinjaku pa ostaja visok. Povišanje stroškov surovin, rezervnih delov za opremo in logistike, povezano s pritiskom sankcij na Rusijo, je povzročilo povečanje stroškov zelenjave in zmanjšanje marginalnosti poslovanja kubanskih kmetov. Udeleženci na trgu trdijo, da agropodjetništvo potrebuje državno podporo za vzdrževanje operativnih procesov.
Rast količin in tehnologij
Bruto pridelek zelenjave zaprtih zemljišč kmetijskih organizacij Krasnodarskega ozemlja, ki niso povezane z malimi podjetji, je v obdobju januar–oktober 2022 znašal 88.6 tisoč ton. To je skoraj 3 tisoč ton več kot v enakem obdobju lani. To so sporočili za Kommersant-Kuban v Krasnodarstatu.
Po podatkih regionalnega ministrstva za kmetijstvo in predelovalno industrijo je Kuban skupaj z regijama Moskve in Lipecka ena od treh vodilnih regij pri nabiranju rastlinjakov. Na Krasnodarskem ozemlju je proizvodnja rastlinskih proizvodov zaščitenih tal več kot 16 kg na prebivalca pri stopnji 12 kg. Načrt proizvodnje v letu 2022 je 112 tisoč ton.
»Stabilen obseg pridelave zagotavljamo s širitvijo površin rastlinjakov in povečanjem pridelka na enoto uporabljene površine, kar dosežemo z uvajanjem novih tehnologij pridelave zelenjave v zaščitenih tleh ter z uporabo visokorodnih sort. . V prihodnjih letih, po napovedih strokovnjakov iz industrije, lahko pridelava rastlinjakov na Kubanu naraste na 130-140 tisoč ton. To je posledica oživitve investicijske dejavnosti, namenjene izvajanju projektov za gradnjo novih visokotehnoloških rastlinjakov,« je za Kommersant-Kuban povedal Fedor Dereka, minister za kmetijstvo in predelovalno industrijo Krasnodarskega ozemlja.
V prihodnjih letih, po napovedih strokovnjakov iz industrije, lahko pridelava rastlinjakov na Kubanu naraste na 130-140 tisoč ton.
Po podatkih regionalnega ministrstva za kmetijstvo na Kubanu deluje 11 industrijskih visokotehnoloških rastlinjakov s skupno površino več kot 240 hektarjev. Predstavljajo 96 % celotne količine rastlinjakov v regiji. Vodilni v proizvodnji zaščitene zemeljske zelenjave so okrožja Dinskoy, Belorechensky, Timashevsky, Krasnoarmeysky, Seversky in Krasnodar. »Tukaj so skoncentrirani največji rastlinjaki v regiji z najnaprednejšimi proizvodnimi tehnologijami. Številna tehnološka oprema vam omogoča, da dobite več kot 70 kg zelenjave na kvadratni meter,« poroča tiskovna služba oddelka.
Tako se eden največjih rastlinjakov v Rusiji "Green Line", ki je v lasti trgovske verige "Magnet", nahaja v okrožjih Dinsky in Tikhoretsky na Krasnodarskem ozemlju. "Letos pričakujemo večji pridelek zaradi širitve proizvodnih zmogljivosti - približno 58 tisoč ton kumar in paradižnikov različnih vrst, vključno s češnjevimi in koktajl paradižniki, na katere dajemo velik poudarek zaradi priljubljenosti pozicij," tiskovna služba podjetja pravi.
Zelenjava iz rastlinjaka se je v samo 20 letih iz redko zaužitih sezonskih živil spremenila v vsakdanji del prehrane Rusov. »Aktiven razvoj gojenja zelenjave v rastlinjakih v Rusiji se je začel po uvedbi prehrambenega embarga leta 2014. Pred tem je bilo iz Turčije, Irana in drugih držav letno uvoženih približno milijon ton zelenjave,« pravi Yulia Tulupnikova, višja predavateljica na Oddelek za ekonomsko teorijo in svetovno gospodarstvo na Univerzi Synergy.
Vsa pozornost na kumare
Trend zadnjih let je razširitev seznama zelenjavnih pridelkov, pridelanih v zaščitenih tleh, ugotavlja tiskovna služba regionalnega ministrstva za kmetijstvo. Če so bili prej tradicionalni paradižniki in kumare, so danes paprika, jajčevci, solate, zelenjava. Spremenil se je tudi odstotek pridelave rastlinjakov.
»Če so pred petimi leti kumare predstavljale do 70 % celotne pridelave, je danes ta številka 50 %. Preostala količina pade na paradižnik - 48%, zelene kulture in poper - 2%. Strokovnjaki pripisujejo povečanje pridelave paradižnika spremembi strukture povpraševanja po zelenjavnih izdelkih zaprtega tla. Zlasti se je povečalo povpraševanje po domačem paradižniku, zlasti češnjevem paradižniku,« pravi tiskovna služba oddelka.
Podpredsednik združenja "Rastlinjaki Rusije" Andrej Medvedjev trdi, da je trenutno na trgu velika preobremenjenost s kumarami. To je razloženo z dejstvom, da je kumara najhitreje rastoč in hitro povrnjen izdelek. »Poleg tega skoraj vsi pridelovalci gojijo eno vrsto kumar. Nikjer ne boste videli bolj selektivnih vrst izdelkov,« poroča gospod Medvedev. Dodaja, da pri paradižniku v regiji ni bila izvedena uvozna substitucija, saj je paradižnik daljši, težji in dražji za pridelavo.
»Papriki, jajčevcem in drugi zelenjavi se sploh ne posveča pozornost. Podjetniki pri poslovanju ne želijo odlašati s plačilom dolgoročnih posojil, ki so nujna za gojenje teh poljščin. Vse to zahteva stimulacijo, motivacijo s strani države, ki pa je trenutno ni,« pravi Andrej Medvedjev.
Natalia Davydenko, vodja oddelka za pridelavo poljščin in gob pri Interagro, je na IV kmetijskem forumu "Sadje in zelenjava Rusije - 70", ki je potekal konec oktobra v Sočiju, povedala, da je 2022% sladke paprike, ki jo porabijo Rusi, uvožene. . V bistvu sladko papriko po njenih besedah prinašajo iz Izraela, Turčije in Kitajske. Gospa Davydenko je prepričana, da je povsem mogoče nadomestiti uvoz te poljščine z lastno pridelavo, vendar je za to potrebno rešiti številne naloge.
»Papriko gojimo v odprti in zaprti zemlji, pridelek pa se bistveno razlikuje. Za Rusijo je bolj primerno gojenje kulture sladke paprike v rastlinjakih. Proizvodnjo pa omejujejo agrotehnični (visoki stroški dela in pogojno nizki pridelki v rastlinjakih; pomanjkanje intenzivnih tehnologij kmetijske mehanizacije, strojev za spravilo krzna ter linij za predelavo in pakiranje) in socialno-ekonomski dejavniki (pomanjkanje kulture stalne potrošnje). in visoko ceno v primerjavi z drugo zelenjavo),« je dejala Davydenko.
Sankcije so dosegle meje
V pogojih sankcijskega pritiska na Rusijo se proizvajalci soočajo z naraščajočimi cenami proizvodnih materialov, potrebo po iskanju novih dobaviteljev in alternativ surovinam in materialom, ki zapuščajo ruski trg, ter potrebo po spremembi dobavni roki, navaja Julija Tulupnikova. »Najtežje imajo mala podjetja in kmetije,« pravi.
Težave nastajajo predvsem zaradi visokega deleža uvožene komponente v pridelavi rastlinjakov. Tako je po besedah Andreja Medvedjeva skoraj 80 % semen, 60 % fitofarmacevtskih sredstev, 70 % čmrljev za opraševanje tujih. Sestavni deli za opremo, ki se uporablja v rastlinski pridelavi, zlasti za plinsko batne naprave za proizvodnjo električne energije, klimatske naprave, sortirne in pakirne naprave, so postale drage in težko dostopne.
Enako pravijo v tiskovni službi trgovske verige Magnet. »Letos smo imeli težave z nabavo semen, gnojil, biovarnosti rastlin, rezervnih delov. Rešujemo jih z razvojem in širjenjem sodelovanja z domačimi dobavitelji ter z gradnjo alternativnih nabavnih poti,« pravijo v podjetju.
Povečanje stroškov surovin, proizvodnega materiala, prevoza je znatno povečalo stroške kmetov, kar je vplivalo na stroške proizvodnje.
»Hkrati je zaradi dobre letine rast cen zelenjave skoraj neopazna. Recimo, da paradižnik danes stane približno enako kot lani,« komentira Yulia Tulupnikova. Posledično se je marginalnost pridelave zelenjave v rastlinjakih leta 2022 bistveno zmanjšala.
Zelenjava potrebuje podporo
Proizvodnja zelenjave v rastlinjakih v Rusiji vztrajno raste. »Če se bo pozitivna dinamika nadaljevala, bo do konca leta 2022 pridelek znašal približno 1.5 milijona ton, kar je 7% več kot leta 2021, s čimer bo posodobljen lanski rekord. Povečanje obsega pridelave je doseženo tako zaradi uvajanja novih površin kot zaradi povečanja donosa,« napoveduje Yulia Tulupnikova. Dodaja, da se je v Krasnodarskem ozemlju pridelava zelenjave v zadnjih petih letih povečala za tretjino.
Na Kubanu obstajajo vsi pogoji za gojenje zelenjave v rastlinjakih, pravi Maria Zakatova, analitičarka raziskovalnega podjetja NTech. »To sta tako ugodno podnebje kot rodovitna tla. Poleg tega so tu še subvencije države v obliki povračila sredstev za izgradnjo rastlinjakov za pridelavo zelenjave zaščitenih tal, ki nadomestijo do 25 % stroškov gradnje,« pravi Zakatova.
Za nadaljnji razvoj industrije je po mnenju strokovnjakov potrebna posodobitev rastlinjakov v regiji, uporaba visoko učinkovitih ogrevalnih sistemov, pa tudi podpora malim in srednje velikim kmetijskim kmetijam.
»So subvencionirani krediti, so obroki, obstaja celo nadomestilo za del stroškov elektrike pri uporabi umetne razsvetljave v rastlinjakih. Ukrepov je veliko, vendar niso usmerjeni glede na vrsto izdelka,« pravi Andrej Medvedjev. Pojasnjuje, da kmetje danes nimajo dovolj izposojenih sredstev za podporo operativne dejavnosti. »Spodbujati je treba ne samo gradnjo rastlinjakov, kot se to počne danes, ampak tudi proces pridelovanja široke palete zelenjave. Državna podpora ni selektivna. Ne spodbuja pridelave določenih vrst proizvodov, ki jih v državi ni dovolj,« poudarja gospod Medvedjev.
Mimogrede, združenje »Rastlinjaki Rusije« se je marca obrnilo na predsednika vlade Ruske federacije Mihaila Mišustina s predlogom številnih potrebnih, po mnenju kmetov, ukrepov državne podpore. Zlasti gre za povečanje omejitve prednostnega kratkoročnega posojila na 1.5 milijarde rubljev, povečanje nadomestila kreditnim institucijam za prednostna kratkoročna in investicijska posojila na 100% ključne obrestne mere Centralne banke Ruske federacije. federacija; vzpostavitev kreditnih počitnic za obdobje 1 leta za odplačilo investicijskih posojil ob ohranjanju preferencialnih obrestnih mer, nadomestila za del stroškov nabave surovin, del in storitev ob upoštevanju valutne komponente itd.
Tiskovna služba trgovske verige Magnit dodaja, da je uspešna pridelava zelenjave v rastlinjakih med drugim odvisna od razvoja področij, kot sta žlahtnjenje in semenarstvo, pa tudi od aktivnega sodelovanja s kmetijskimi univerzami v smislu vključevanja znanstvenih spoznanj v praktično aktivnosti.
Poleg tega v družbi ugotavljajo pomanjkanje pridelovalcev zelenjave. »Od kakovosti in produktivnosti teh zaposlenih je v veliki meri odvisen rezultat dela rastlinjakov. Da bi zapolnil vrzel v teh strokovnjakih, Magnit uporablja različne vrste motivacije za ohranitev takšnih zaposlenih, oblikuje kadrovsko rezervo za strokovnjake in vodje, izboljšuje delovne pogoje, redno izvaja ankete o zadovoljstvu osebja, pritegne študente KubGAU. Na primer, potekajo tekmovanja z univerzo za najbolj zanimive in učinkovite raziskave za proizvodnjo z izplačilom spodbud in osebnih štipendij iz trgovske verige,« pravijo v podjetju. Problem pa po mnenju strokovnjakov ostaja sistemski za panogo in zahteva pozornost države.
Margarita Sinkevich
Vir: https://www.kommersant.ru