Rastlinjaki v Uzbekistanu se danes soočajo s številnimi resnimi težavami. Stroški pridelave se povečujejo zaradi naraščajočih cen energentov, posledično približno 40 odstotkov rastlinjakov v državi zamuja s posojili, davki in računi za elektriko.
Za zemeljski plin imajo na primer 79 milijard sumov dolgov, 32.7 milijarde sumov za plačilo davkov in 4.8 milijarde sumov za elektriko. Poleg tega imajo kmetije v rastlinjakih zamude pri plačilu 554 milijard sumov prej najetih posojil, katerih skupna vrednost presega 8 bilijonov sumov.
Vodje rastlinjakov, ki delujejo v državi, so se zaradi težave z izklopom plina pritožili pri predsedniški administraciji in z osebnim posredovanjem predsednika države so bili ponovno priključeni na sistem oskrbe s plinom. Po tem so bile ugotovljene druge težave v industriji, za rešitev katerih je bil v kratkem času pripravljen in sprejet predsedniški odlok "O dodatnih ukrepih za izboljšanje učinkovitosti rastlinjakov". Ta dokument je zajel vse predloge, ki so bili izraženi na srečanjih z lastniki rastlinjakov.
Zvišanje cene
Danes v Uzbekistanu deluje 3142 rastlinjakov, od katerih je bilo 1622 zgrajenih v zadnjih 5 letih. 51 % rastlinjakov uporablja zemeljski plin, 26 % premog, 23 % paro in alternativne vire energije.
V tem času so se cene živil v svetu povečale za 20% zaradi izvoznih omejitev in izdelkov v transportni logistiki. Kot rezultat v poslovnem letalu je večina toplih stroškov 1 tone izdelka ocenjena na povprečno 600 dolarjev, medtem ko je leta 2020 cena znašala 900 dolarjev, leta 2021 pa 1200 dolarjev.
Cena 1000 kubometrov naravnega plina, ki predstavlja 40-odstotno lastnost izkopa, v Uzbekistanu znaša 90 dolarjev, v povprečju pa 110 dolarjev pri uporabi koeficienta 1,4 za porabo nad mejo, v Turkmenistanu – 6 dolarjev, v Kazahstanu pa 76 dolarjev.
Iz-za naložennyh na dolžnikov inkassovyh plačilnyh poručenij toplicy, delaûŝie v ubytok, proizvajajo in prodajajo produkcijo za naličnye. V rezultatu semena, izboljšanja in kemikalije, pridobljene za naliční z NDS, vodijo k povečanju lastnih lastnosti produkcije.
Neplačani dolg
Danes 40 % rastlinjakov v državi zamuja s posojili, davki in računi za elektriko. Potekel je rok za plačilo 554 milijard sumov prejetih posojil v skupni vrednosti 8 bilijonov sumov. Poleg tega obstaja dolg za zemeljski plin - 79 milijard sumov, za plačila davkov - 32.7 milijarde sumov, za elektriko - 4.8 milijarde sumov.
Kako bo nov dokument pomagal?
V okviru nove uredbe bo Agencija za razvoj vrtnarstva in rastlinjakov olajšala oskrbo rastlinjakov s semeni, sadikami, mineralnimi gnojili in drugimi sredstvi, v vsakega izmed njih bo pripisala agronoma za nabavo in izvoz proizvodov. Storitve varstva rastlin bomo izvajali skupaj z Agencijo za karanteno in varstvo rastlin.
Za podporo rastlinjakom je predvideno podaljšanje odplačilne dobe posojil mednarodnih finančnih institucij, državnih skrbniških skladov in Sklada za obnovo in razvoj s 7 na 14 let ter odplačilne dobe s 3 na 5 let za rastlinjake in hladilnice. skladiščne prostore.
Prav tako bodo poslovne banke dodelile posojila za dobo enega leta z odlogom odloga 6 mesecev za dopolnitev obratnega kapitala. Hkrati se bodo posojila dajala po 14-odstotni letni stopnji.
Bančna posojila v tuji valuti bodo dodeljena po 4-odstotni letni obrestni meri (bančna marža 2 %) za proizvodnjo izvoznih izdelkov v rastlinjakih. V tem primeru se kot zavarovanje posojila sprejme zavarovalna polica zavarovalnice Uzbekinvest, 75% zavarovalne premije pa se krije na stroške Agencije za spodbujanje izvoza.
Odplačilne dobe dodeljenih kreditov bodo prilagojene glede na termine žetve in prodaje pridelkov, na podlagi tega so potrjeni njihovi odplačni načrti. Znesek kazni za zamudo pri plačilu zemeljskega plina rastlinjakom izjemoma ne bo zaračunan od 1. oktobra 2022 do 1. aprila 2023 (trenutno je kazen v višini 27 milijard sumov).
Resolucija je določila, da se integrirana območja za organizacijo sodobnih rastlinjakov in logističnih centrov industrijskega tipa sprostijo v odprto dražbo v enem samem sklopu.
Ministrstvom za finance, energijo, kmetijstvo, vodno gospodarstvo in regionalnim oblastem je bilo naloženo, da v enem mesecu potrdijo program posodobitve vodovodnih in namakalnih omrežij za rastlinjake ter gradnjo daljnovodov za obdobje 2022–2023. Hkrati se potrdi naslovnik projektov, izvedenih v letu 2022, seznam za leto 2023 oblikuje republiška delovna skupina. Sredstva bodo dodeljena v okviru proračunskih sredstev, predvidenih za male industrijske cone.
Poleg tega so ministrstvi za investicije in zunanjo trgovino ter kmetijstvo naložili, da v enem mesecu ustvarijo trgovske komplekse z možnostjo skladiščenja, sortiranja in pakiranja sadja in zelenjave s sodelovanjem zasebnega sektorja na velikih izvoznih trgih, do konca leta 2022 za pripravo predlogov za odpiranje novih izvoznih trgov na Japonskem, v Južni Koreji in v evropskih državah.
Potrjuje se tudi sestava Republiške delovne skupine za izboljšanje in razvoj finančnega položaja rastlinjakov. Skupaj z regionalnimi oblastmi je bilo naročeno, da identificirajo neučinkovite rastlinjake v regijah, prenesejo te rastlinjake na nove podjetnike in predložijo predloge za izboljšanje in razvoj finančnega položaja rastlinjakov.
Vir: https://podrobno.uz