CBS, specialist za biološko zaščito rastlin, je izvedel raziskavo med 1,315 rastlinjaki na Nizozemskem. Leta 2020 je bilo 95 % površin rastlinjakov zaščitenih z biološkimi metodami, kot so parazitske ose ali plenilske pršice. Leta 2016 je ta številka znašala 92 %, leta 2012 pa 78 %.
V letu 2020 je bilo izvedeno biološko zatiranje škodljivcev na celotni obdelovalni površini kumar, paprike in paradižnika v rastlinjakih za zatiranje škodljivcev in pršic. Za te tri živilske kulture je bila uporaba biološkega zatiranja škodljivcev visoka že leta 2012. Na primer, 96 % površin s paradižniki in skoraj 90 % površin s kumarami in papriko je bilo leta 2012 tretiranih z biološkim zatiranjem škodljivcev.
Izrazito se je povečala uporaba biološke zaščite na zaščitenih jagodah, in sicer z 58 % v letu 2016 na 98 % v letu 2020. Tudi okrasne rastline, kot so vrtnice, gerbere in krizanteme, imajo v letu 90 nad 2020-odstotni delež biološkega nadzora. Samo lončnice – cvetoče oz. listavci – zaostajajo: 75 % oziroma 81 %.
Število bioloških sredstev za nadzor v uporabi narašča. Obstajajo štiri glavne skupine sredstev za biološko zatiranje, ki se uporabljajo za zatiranje škodljivcev v industriji rastlinjakov. Leta 52 je bilo uporabljenih približno 2020 milijard plenilskih pršic in parazitskih os, skoraj petkrat več kot leta 2016. Število parazitskih os in žolčnic dosega 2.4 milijarde, več kot dvakrat toliko kot leta 2016. Število plenilskih hroščev, čipk in plenilskih hroščev je precej nižja z 0.2 milijarde, a več kot dvakrat več kot leta 2016. Četrta skupina bioloških zdravil so ogorčice: v rastlinjakih se uporabljajo v velikem številu, vendar so na voljo le podatki za leto 2020 (5.202 milijarde). .
Uporaba plenilskih pršic in resarjev se je pri vseh devetih proučevanih posevkih nekoliko povečala, s 66 % obdelovalnih površin v letu 2016 na 69 % v letu 2020. Uporaba teh bioloških sredstev se je povečala predvsem pri gojenju jagod v rastlinjakih (98 % površin). v primerjavi s 54 % v letu 2016) in gerbere (98 % v primerjavi s 68 %). Pri pridelavi paradižnika imajo plenilske pršice manjšo vlogo, večjo vlogo imajo parazitske ose kot biološki zatiralci.
V letu 2020 so bile parazitske ose in žolčniki uporabljeni na 74 % skupne površine devetih posevkov v sektorju rastlinjakov. Leta 2016 je ta številka znašala 67 %. Ta biološka sredstva za zatiranje se pogosto uporabljajo pri gojenju paprike (98 % površin), paradižnika (95 %) in gerber (94 %). Najbolj se je uporaba povečala pri gojenju vrtnic, in sicer z 52 % površin leta 2016 na 82 % leta 2020.
Uporaba roparskih hroščev, čipk in lebdečih muh v rastlinjakih se je povečala s 54 % obdelovalnih površin leta 2016 na 61 % leta 2020. Pri gojenju paprike se ta skupina žuželk uporablja za zatiranje škodljivcev na 98 % površin, sledi pri pridelavi paradižnika – 93 %. Uporaba teh bioloških sredstev za zatiranje škodljivcev se je močno povečala pri pridelavi vrtnic v rastlinjakih, s 25 % v letu 2016 na 56 % v letu 2020. Rast so zabeležili tudi drugi pridelki, z izjemo krizantem. Pri gojenju kumar se ta skupina bioloških sredstev uporablja malo (8% celotne površine), saj se uporabljajo predvsem plenilske pršice.